Zakon o neodtujlivi pravici do dela in človeku dostojnega življenja

(predlog 5.3.00)
(predlog - dopolnjeno 2.9.00, 31.1.02)
    Predlagatelj Andrej Cernisev. Domaca stran zakona

    Vzroki in nameni zakona :

    Pomisleki proti takemu zakonu :

    [ Napišite vaše mnenje in predloge ] - [ Preberite mnenja in predloge ]

    Zakon o neodtujlivi pravici do dela in človeku dostojnem življenju

      POJMI :

      državljan = oseba z državljanstvom republike Slovenije

      tujec = oseba brez državljanstva republike Slovenije

      brezposelni = oseba, ki nima redne zaposlitve in ne plačuje dajatev, davkov in prispevkov

      država, družba = gospodarske družbe, zavod za zaposlovanje, socialna služba in druge vladne organizacije

    1. člen UVOD
    2. Dolžnost države je, da omogoči vsakemu, da z lastnim delom živi dostojno in pošteno življenje, ne glede na njegove psihofizične sposobnosti. Delavcu, tako ne bo potrebno beračiti ali krasti, da bi preživel.

      Bresposelni je zase in za svojo družino, prijatelje ali usmiljene in za celotno družbo breme, saj mora neglede na brezposelnost preživljati sebe in svojo družino. Zaradi človeškega dostojanstva in stopnje razvitosti družbe, mora država nekomu, ki je izgubil streho nad glavo, službo ali zdravje, zagotoviti ustrezno bivališče in delo s katerim bo lahko preživljal sebe in svojo družino.
      Zakoni o prepovedi beračenja in kraje so šele s sprejetjem tega zakona, ki državi nalaga dolžnost, da za svoje državljane v težavah ustrezno poskrbi, smiselni.

      Pravice do dela človeku ne more nihče vzeti, državi pa se s tem zakonom nalaga, da poskrbi za to pravico in to toliko časa, dokler si delavec sam ne najde ustreznega dela.

    3. člen PRAVICA DO STREHE NAD GLAVO
    4. Delavcu in njegovi družini, ki nima stanovanja mora država omogočiti oz. preskrbeti streho nad glavo. Stroške zagotovitve stanovanja vodi država kot posojilo s povprečno ugodno obrestno mero. Posojilo se zavaruje s hipoteko na celotno premoženje brezposelnega.

      Razlaga : Brez ustreznega bivališča je delo nemogoče. Kaj je minimalni standard, ki ga mora država omogočiti, naj odloči skupščina v skladu z razpoložljivimi sredstvi venda ne manj, kot 50% sredstev namenjenih za obrambo države. (zadovoljstvo z državo je prvi pogoj uspešne obrambe države)

    5. člen PRAVICA DO DELA IN PLAČILA ZA DELO
    6. Če se brezposelni sklicuje na ta zakon, ga je treba zaposliti in urediti na zavodu za brezposelne vse potrebno.

    7. člen
    8. Brezposelne, ki na zavodu ne prejemajo nadomestila, je zavod dolžan napotiti na ustrezno delo. Delavec ostane vpisan na zavodu kot brezposelni.

    9. člen
    10. Ob zaposlitvi brezposelni preneha prejemanje kakršnokoli državno pomoč.

    11. člen
    12. Brezposelni mora intenzivno iskati službo ter se dodatno izobraževati, za kar poskrbi zavod.

    13. člen
    14. Delavec zaposlen po tem zakonu dela uro manj od polnega delovnega časa na dan vse ostalo pa velja kolektivna pogodba. Za delo nad tem časom pripadajo delavcu nadure plačane po kolektivni pogodbi in izplačane kot redna plača z vsemi davki, dajatvami in prispevki.

      Uro do polnega delovnega časa morajo brezposelni izkoristiti za iskanje dela in izobraževanje po programu, ki ga potrdi delodajalec.

      Delavec se mora letno usposabljati vsaj 10 dni (celodnevni tečaji), kar mu mora omogočiti in plačati delodajalec.

      Razlaga : delavci so verjetno težko zaposljivi zaradi pomanjkanja ali zaradi neustreznega znanja, zato se morajo dodatno izobraževati.

    15. člen
    16. tujec, mora za pridobitev dela strokovno presegati "domače" prijavljene. Nobena druga diskriminacija ni dovoljena. Glede nastanitve in iskanja dela, pa se ne more sklicevati na ta zakon. Po petih letih dela in plačevanja davkov mu pripada državljanstvo.

    17. člen PLAČA
    18. Podjetje dobi za zaposlitev brezposelnega njegovo nadomestilo.

      Brezposelni dobi za svoje delo polovično neto plačo, ki bi jo dobil, če bi redno delal.

      Neto plača se nakazuje zavodu in se v celoti prenakaže brezposelnemu.

      Plača se izplačuje vnaprej. Brezposelni jo lahko dvigne na zavodu še isti dan prijave na zavodu.

      Od zneska po drugem odstavku tega člena, brezposelni ali podjetje ne plačujejo nikakršnih dajatev, davkov ali prispevkov.

      Izplačilo ne more biti nižje od 70% najnižje neto plače po splošni kolektivni pogodbi.

    19. člen OMEJITEV ŠTEVILA BRESPOSELNIH V PODJETJU
    20. Gospodarske družbe, ki so vsaj dve leti poslovale z dobičkom in so imele v zadnjem letu vsaj 100, 200, 300,... povprečnih bruto plač bruto dodane vrednosti, morajo zaposliti, vsaj 1,2,3,... brezposelnih. Število brezposelnih ne sme presegati 10% zaposlenih v podjetju, do 5% pa jih delodajalec brez vzroka (poslovanje z izgubo) ne sme odklanjati

    21. člen
    22. V ceni enote za internet, elektriko, telefon in vodo morajo biti zajeti vsi stroški. Fiksno ceno- vzdrževanje plača le naročnik, ki priključek ima, njegova poraba pa je več kot mesec enaka nič.
      Razlaga : Družina v stiski, ki omeji porabo vsega skoraj na nič, naj temu ustrezno skoraj nič tudi plača. S tem se tudi poenostavi obračun porabe. Če pa se dalj čas stanovanja ne uporablja, pa je treba zaračunati pavšal za vzdrževanje.

    23. člen
    24. Prazna stanovanja se obdavči tako, kot da jih lastnik oddaja. Minister za finance uredi vse potrebno v roku enega leta, po izidu tega zakona.

    25. člen
    26. Pri istem delodajalcu se brezposelni ne more dvakrat sklicevati na ta zakon.

    27. člen KAZNI
    28. Z denarno kaznijo 6 povprečnih BOD se kaznuje, kdor krši določila tega zakona.

    29. člen

    Zakon začne veljati v enem mesecu po objavi v uradnem listu.

    [ Napišite vaše mnenje in predloge ] - [ Preberite mnenja in predloge ]